Buti miń čaŕkod́synek te domka arsemant́ sodaviks čeheń sörmadeent́ smustenzě-zěmenzě, sestě čaŕkud́synekak – kosot undoksonzo se problemant́, konasont́ nučk keršaź ěrzäń raśkeś.
Ěrzätne, koda čehtnejak, koda ěstnějak – Evropań kezěreń raśket́. Miń ězinek stävto-tee imperijat. Mekevlank, miń lamo ška ěrinek imperijatnesě, konat uĺnest́ stävtoź langsonok apak terde «inžetnesě». Minek mastoroś teezeĺ vijsě saeź modaks-kolonijaks, kuĺturanok naŕgazeĺ. Vasence sortoń lomaneks ulemga, minenek savś-ěrävś stuvtnems tiriń kelenek dy undoksonok. Ěś pränok ureks a nevtemga, minenek ěrävkšnoś nevtems ěś pränok net́ «inžeń» raśkeń lomaneks. Lamot ějstěnek ězt́ cidärdo pokš raśkent́ lepštämonzo karšo dy tust́ ěś lemde-keĺde kactamoń kijava.
Imperijań raśkeń čovori ineved́sěnt́ a vajamga, Modamastor langsto a jomamga, ikelenek ěrämosont́ ěricätne-molicätne kočkiź vejkine kadoviks vide kint́ – tiriń keĺtneń vanstomant́-kastomant́ dy synst ěräviksěks-večkeviksěks teemast. Te kiś vetiź, ěstěń dy čeheń raśketneń veĺmevtemas-kepedemas dy vienzamos, dy ěś tiriń raśkeń Kirdi Mastorso ěrämos. Miń, ěrzätne, kenärdtano, večkeviks Ěstt dy Čehtt́, tynk iznämonteń dy sükonätano minenek lezdamont́ kisě.
Čeheń nacijaś stävtozeĺ avoĺ ušmovijsě ěli politikavetämoń talanso. Juroń keveks tenzě teevś prevečiń vese vijtneń putomaś čeheń literaturnoj kelent́ veĺmevtemanteń!
Milan Kundera, čeheń sörmadej
Teči ěrzätneneńgak pek ěrävi samaj se «vese intellektuaĺnoj vijtneń putomaś», konadont́ kortaś Kundera čeheń sodaviks sörmadeeś. Ansäk te karmi uleme a topavtovicä teveks, zärdo a karmi uleme ěś raśken intelligencijaś. Kosto saems tenek raśkeń intelligencijant́?
Kuĺturań dy sodamočiń centratne: tökšškolatne, sodamočiń akademijatne, teatraś dy kinematografoś, kuläń sravtnemapeleń noldamokurotne dy redakcijatne, te vasnäjak se lavseś, koso čači–kasy ěś raśkeń inteligencijaś! Ansäk toso ičevi, läbavi dy panevi minek, ěsenek, ěrzä raśkeń, nacionaĺnoj pert́peĺksěnt́ langs vannovksoś.
Vasnäjak toso arsit́ dy kortnit́ set́ tökšmeĺtnede dy karmavtomatnede, konat aštit́ ěrzäń raśkeń ajgemant́ ikele, ikelenek ašticä pirävkstněde-korodovkstěde dy synst iznicä kitnede. Net́ kadratne anokstovit́ ansäk ěrzäń školasont́. Istämo tonavtomań maksycä školavtomont́ a teevit́ tökšškolaś-universitetěś, kulälopań redakcijaś ěli Inealtymas noldamokuroś.
Mejś jomit́ finněń–ugrań keĺtne vasnäjak Rossijań Federacijas sovavtoź modatneń langso?
Vasnäjak, synst a kasomast kuvalt. Buti kelent́ ansäk «vanstoms», son jomi. Keleś – te aravtluv-sistema. Te ěricä-polavtnevicä aravtluvoś, konasont́ miń jovtnetäno sede, meze uli peŕkanok, ěrämosonok. Pert́peĺksěś polavtovi, kasy, sval tago-meze odkstomi, dy net́ polavtomatnes sval ěrävi kelent́ reakcijazo-polavtomazo. Jutavtovkšnycä «Foĺkloroń festivaĺtneń» luvoś maksy ansäk vejkine garantija – kelenek jomamonteń.
Ěno, kodat ěrzäń kelent́ tevenzě teči Mordovija Respublikasont́? Tosoń baška tonavtoma sistemasont́?
Jutaź pingeń vejksěce ietnestě, se «nuŕkine demokratijań tundoń škastont́», ěrzäń dy mokšoń raśketneń ajgematnesě uĺneś anokstaź Mordovija Respublikant́ Konstitucijazo. Se Konstitucijasont́ kirdij keleks uĺnest́ kemekstaź kolmo kirdij keĺt́: ruzoń, mokšoń dy ěrzäń. Tede baška, Konstitucijasont́ sörmadoź karmavtoma Prävtvetikuronteń: -vanstoms dy kastoms respublikasont́ ěricä raśketneń keĺtneń dy kuĺturatneń! Net́ karmavtomatne tečijak tosko. Ansäk koda tečiń ěrämosont́ ěrzäń keleś putovi tevs tonavtoma sistemasont́?
Mordovija Respublikasont́, meläń sravtneź kulätneń kuvalt, ěrit́ kavkso sädt vete töžat lomant́. Ějstěst ěrzätnede dy mokšotnede – kemnilee procentt, ruztněde kevetee kolmo (vet́kemeń kolmo?) procentt, tatartněde vete procentt.
Se iestěnt́ respublikasont́ važodst́ sisem tökš tonavtoma kurot. Vejkesěnt́kak tonavtomaś ěź mole ěrzäń keĺsě.
Ěrzäń keĺsěnt́ tonavtomaś araseĺ dy araś školatnesějak. Arast́ školat, koso tonavtomań, trämoń-tonavtomań tevtne moĺst́, vetävtst́ ěrzäń keĺsě. Kosojak matematikaś, fizikaś, himijaś, dy lijat predmetně a maksovit́ ěrzäks! Ěrzäks maksovi ansäk ěrzäń keleś dy literaturaś, dy tejak pokš kevkstema!
Se minimumoś, kona a maksy stuvtoms tiriń kelent́ (targostont́ -kolmo urokt) uli ansäk vejkeraśkeń veletneń apokšket́ školatnesě. Nevtemaks, Otäžveleń bujsěnt́, koso ěricätneń jutkso kemkavksovo vete procentt – ěrzät.
Bueń centratnesě, koso tonavtnit́ pelest ěrzäń ějkakštněde, koeks-luvoks, ěrzäń kelenteń tonavtyt́ targoń pert́ ansä vest́.
Oštněsě ěrzäń keleś, sisemce klassos, tonavtoma programmant́ variativnoj peĺkssěnt́. (???)
Tiriń keleń kočkamoś, ošoń školatnesě – štapo-säkoń javolävtoma. Malav ěŕva školasont́ tetätneń –avatneń aravtyt́ faktont́ ikele: se klassont́, koso karmi tonavtneme ějdest tonavtoma keleks karmi – ruzonseś.
Nama, istämo tevtneń marto staka muems tetät-avat, konat ušodyt́ teń kisě peĺkstneme školań prävtněń marto, dy karmit́ ašteme tiriń keĺsě tonavtoma meĺtopavtomant́ kisě.
Istät karšo valt-stäkšnomat, paräk, uleveĺt́ raśkeń intelligencijant́ peĺde, ansäk songak lepštäź rossijań viev kirdivień stalmosont́. Ěź stuvtovo Vasilij Bokin, ěrzäń keleń tonavtycänt́ kažoń tamašaś, zärdo sonzě pansest́ «Lotkavtoms genocident́» publikacijanzo kisě.
Meläń Rossijań «Tonavtomado» federaĺnoj zakonsont́ polavtomatnesě ěrzäń keleś de fakto jomavtyze kirdij-gosudarstvennoj statusont́ tonavtoma luvsont́. Mordovijań kirdivieś snartni jortomo peštävtpitneń ěrzäń keleń tonavtomant́ tonavtoma programmant́ prädoźteveń peĺksstěnt́. Set́ školatnesě, koso ěrzäń keleś prädoźteveń – tonavtomaś moli fiktivnojstě, seet́stě, targos ve čassto mik alamo. Te, natoj, a tonavtoma, te ansäk kortamot ěrzäń keĺdent́ targos vest́. Mezneń te maksy garantijant́? Ve jondo – ěrzäń keleń a sodamonteń, a lija jondo – kirdivieś sval mańčeź jovtni: -kelä, vanodo, kelenteń tonavtst́, ansäk sonzě jomamoś te –«prirodnyj process»!
Zakontněsě polavtomatne vetit́ avoĺ ansäk školań programatnestě ěrzäń kelent́ ěškematnes (???). Ěrzäń keleń tonatycätne teevst́ a ěräviksěks. Natoj ve škasto kavto školava važodicätne, a purnyt́ satyška čast istä, koda synst kollegatne-tevälgatne, ruzoń keleń tonavtycätne. Seks važodemań kisě pandomaśkak tenest sede viška. Rezuĺtatoks – ěrzäń keleń tonavtycätne polavtyt́ profilest ruzoń keleń tonavtycäks, ěli tuit́ školatnestě, tonavtoma tevstěnt́. Meze te nevti? Rossijań kirdivieś topavty ansäk vejke karmavtoma ěrzätneń ruzyjavtomań kisěnt́ – ěrzäń keleń tonavtycätneń profilest polavtomaś, ěli tuemaś alamolgavty ěrzäń intelligencijant́. Tede baška, te nevti školatnesě tonavtnicätneneńgak, maksy lijaks a čaŕkodevicä signal – buti molät tonavtneme ěrzäń keleń učiteleks – kadovat važodema tarkavtomo.
Baška ěrävi jovtams sede, koda Rossijań Federacijaś, ěci-sovi ěrzäń kelent́ vanstoma dy kastoma tevent́ ějs. Minenek, dy lija raśketneń aktivistněneńgak zakontněsě korodoź latiněń grafikant́ tevsputomaś.
Nevtemaks: – ěrzäń kulälopaś, konań noldamozo pandovi kajavksoń pandycätneń zepstě, a noldavi ěrzäń latiněnicaso. A meri, a maksy zakonoś. Te pek kirdi, korody, dy a maksy kasoms minek keĺtneneń. Istä vetäms pränt́ keĺtneń marto – a tev. Keleś – te avoĺ politikań partija, konań teči – noldyt́ kočkamotnes, vandy – a noldyt́, ěli čeŕkstyt́ registracijań rismestěnt́. Te – ěrij organizmaś. Kadyk ormav, ansäk jalateke ěrij, ěricä. Zärs ěricä. Buti minek raśkeń intelligencijaś, sörmadejtne, sörmadycätne, tonavtycätne, raśkeń aktivistně neit́ keleń vandyčint́ latiněń grafikasont́, kadyk uli istä! Moskovonteń a mezt́ karmavtnems minek, koda tenek sörmadoms, latinicaso, ěli kirillicaso. Paräk, latinicaś a tuijak ěrzäń melenteń. Ansäk istämo meĺspramoś ulezě ansäk ěrzätneń. Avoĺ moskovoń činovniktneń.
Buti purnams vejs ěś keĺsě tonavtnema meĺtopavtomań tevsnoldamoń kevkstemań kompleksěnt́, lisi vana meze. Rossijań Federacijań konstitucijaś, dy raśkeń respublikatneń konstitucijatne maksyt́ garantija minek raśketneń dy ruzoń raśkent́ vejkeksčinteń. Meze nevti ěrämoś? Minek raśketneń «nacionaĺnojt́ dy kuĺturnojt́ ěrävikstněs meĺtopavtomaś» teińgavtoź foĺkloroń festivaleń jutavtoma keskavs, konatnesě miń moratano dy kišttäno raśkeń oršamopeĺtnesě. Ansäk miń javolävttano minek ěrämoń kevstematnede, vejsěndävttano kurotnes minek meĺtopavtomatneń idemga – minek nejke javolävtyt́ «ěkstremistěks», ěli «ombomastoroń agentěks». Istä teveś ašti avoĺ ansäk Mordovijaso, avoĺ ansäk Bokin Vasilień marto. Istä – vese Ravoń-Uraloń respublikatnesě. Sudoń vetiteveś panseś, dy nejgak pansi politiktněń, raśkeń aktivistněń, sörmadycätneń dy inesodycätneń, konatneń jutkso Fauzija Bajramova, Rafis Kašapov, Іlle Іvanov, Naiĺ Nabiullin, Faiĺ Alsynov, Batyrhan Agzamov, Lajd Šeḿjer.
Moskovoś ěräzasto anoksty «ěrzäń kevkstemań ansäk muzejsě ěrämos». Jutyt́ kemeńška-keveteeška iet́, dy Moskovonteń a karmi ěrävomo vešnems čumoń noldamo tuvtalt. Son karmi apak pele mereme, kelä rzäń školatne a ěrävit́! Araś kineń tonavtnems ějsěst dy tonavtomskak a kiń!
Kodat mon nejan te situacijastont́ lisemat?
Vasenceks, ěrävi vese vijsěnek ajgems sede vasov se čint́, zärdo ěrzäń keleś gajgsty meeĺcede. Ěrzätneneń ěrävi kirdevems se čint́ vid́s, zärdo Rossijań Federacijaś lotki lovomo Rossijaso ěricä avtohtonoń raśketneń dy respublikatneń meleń kolycä aparo jožoń kandycäks. Zärdo miń važodevt́täno zakonoń koräs, panžado, koda vadrä ěrämokojsě ěricä mastortněsě, demokratijaso ěricä mastortněsě – miń peštäsynek ěrij smust́sě «lomaneń meĺtopavtomat» valsülmavksont́.
Teń turtov ulit́ lezěveks vese ěrzäń ěräzačitne, aktivčitne, konat jont ěrzäń keleń vanstomanteń dy kastomanteń.
Meze teeź Ukrainaso ěricä ěrzäń lomańvejsěkssěnt́ meeĺce škatnesě?
• Noldaź Dmitrij Taganovoń ěrzäń poětěnt́ «Śed́ejse tarka» knigazo. Noldazeĺ Ěŕzäń Stöpanněń altaź počtań panžatke (otkrytka). Noldaź komśnilee ěrzäń valmorondeeń «Erźań Valske» valmoropusmoś. Ěŕva noldamosont́ uĺnest́ töža dy kavto sädt knigat. Syń uĺnest́ javšeź ěrzätneń jutkso pitneń apak pando.
• Erźań val kurosont́, koso mon aštän prävtveticäks, miń sisemkst́ teškstynek Kiev ošso Ěrzäń keleń čint́. Te uĺnest́ literaturań lovnomat, kozoń sakšnost́ ěrzätne Ukraina mastorstont́. Sakšnost́ inžet́ Rossijastojak. Vesemede purnavkšnost́ sädodo lamo lomant́.
• Monś sörmadyń nileńgemeńška morot dy valmorot. Konat-konat ějstěst, nevtemaks «Kalmaź ĺectńema» valmoroś, uĺnest́ sörmadoź professijnoj gajt́ sörmadomań studijaso. Zäryja morotne sörmadozeĺt́ avtoroń moroluvso: «Timoń Verańeń. Tundo», vasence ěrzäń vaĺsoś, «Vergiz moro», «Čiŕe jutkso», «Pejďema nuŕkamorot» dy sedetovgak.
• Sörmadoź znäryja sodamoči kandycä videot ěrzäń keĺsě dy lija raśkeń keĺsě subtitra marto. Nevtemaks, «Tjušt́ań pškad́ema» videoś. Syń jovtnit́ ěrzäń kojtnede dy ilatnede.
• Noldaź podkastoń serija, koso mon ěrzäks jovtnän raśkejutkoń politikasont́ kulätnede dy tevtnede. Vasencede ěrzäks gajnest́ kulätne modamastoroń ěkonomikań tendencijatnede, tortingeń konfliktněde Sirijaso dy Irakso, Venessuělaso krizistěnt́, modamastoroń lembelgadomadont́ dy astronomijasont́ odt naukań panžomatnede.
• Ěś jarmak langs, Rossijań ěrzätneń marto, professionaĺnoj gajt́sörmadomań studijaso uĺneś noldaź Aleksandr Tikšajkiněń «Urozket́» pusmonzo kuvalt audioknigaś.
Ombocede, minenek ěrävi modaraśkejutkoń kurotneń, kužotneń dy vejsěndävkstněń peĺde lezksěś, kelej nežedemaś dy kirdemaś. Minenek ěrävi vejsě karmavtoms Rossijań Federacijant́ topavtomo vese sonzě raśkejutkoń altaź tevtneń dy kirdevems tenzě ěś konstitucijasont́ kemekstaź karmavtomatnes. Finněń-ugrań Rossijaso ěricä raśketne aštit́ Rossijań tökšmeleks putoź assimiläcijań politikant́ karšo. Miń kirdevttäno. Mnek araś melenek kuloms sět́mestě dy azdaviksstě. Miń anoktano putoms dy maksoms pokš pitne ěś raśketneń idemant́ kisě, ěś mastorso azoroks ulems meĺtopavtomant́ realizacijanzo kisě. Aĺbert Razin nevtize teń vese mastortněneń, vese raśketneneń.
Mon pškadän ěstěń raśkenteń: lezdado minenek, nežedimiź, kadyk ansäk jovtaź melsě, keme valso. Kulovty avoĺ toloś, mašty-čavi lomaneń čavo meleś (valakameleś).
Inäzoroś
10.10.2019 Tallinn oš
