Ěstěń Mastor, Otepä oš. Taštamkovoń 29-ce – ožokovoń 1-ce čitne.
Miń, Ěrzäń Promksoń delegattně, Boläeń Syreś Inäzoroń, Atäń Ězemeń pškadematneń, ěrzäraśkeajgemań aktivistněń kortamotneń kunsolomado mejle;
Čaŕkodeź ěrzä raśkeń stakačitneń koda Mordovija Respublikaso, istä diasporasojak;
Čaŕkodeź ěś veńkstämočint́ ěrzä raśkent́, od ěrzätneń ikele, konat teči jomavtyt́ sülmavksont́ ěś nacijant́, ěś Ěrzä Mastoront́ marto, SYNEK MEĹS:
1. Lovoms Mordovija Respublikant́, Penzań, Uĺjanovskoeń, Nižnoeń territorijań –administracijań teematneń avoĺ legitimnojks, a synst «kirdijürtněń» istämoks, konatatneń arast́ meĺtopavtomast vetäms tevt́ net́ modatnesě ěricä ěŕva kodamo raśkeń lomatneń peĺde.
2. Territorijatneń, konatnesě tečis ěrit́ ěrzätne, Rossijań Federacijań kedenzě alo sede tov kadovomaś, veti ěrzä raśkent́ pezěnzě – jomamozonzo. Rosijań Federacijań, koda Mordovija respublikań politikań aspektněde, vejkeśkak apak jonksta ěrzä raśkent́, sonzě nacijań identičnosteń, kuĺturań, keleń, kememań vanstomanteń. Mekevlang, Kremläń politikaś istämo, kona veti ěrzätneń, koda lija finno-ugrań raśketneńgak, sede bojkasto ěrzäń raśkent́ ruzoń ětnossont́ čovorämonteń-jomamonteń. Rossijań Federacijaś veti kekšeź ětocid ěrzätneń karšo.
3. Ěrzä raśkeń vanstomazo, kasomazo, raśkeń, ěkonomikań, politikań, lijatkak meĺtopavtomatne maksoviit́ ěrzäń raśkenteń ansäk ěś, oläčisě ěricä, Ěrzäń Mastorso. Teči ěrzä raśkeń ajgemant́ sehtej pokš karmavtomatnede – Ěrzä mastoroń stävtomaś. Promksoś nei ěrzä mastoront́ – oläčisě ěricä, meĺtopavtomań vanstycä – demokratijań kirdij mastoroks – Federacijań respublika Ěrzäń Mastor. Ěrzäń Mastoroś ěrzätneń turtov makssy ěś meĺsě ěrämont́. Kirdij mastoroś tei-anoksty politikań nacijant́, koso ěrzäń lomaneks karmi federacijań ěŕva ěricäś, raśkeundoksonzo langs apak vano. Ěrzä Mastorsont́ ěŕva ěricänteń maksovi vanstoms-kastoms ěś raśkeń identičnostent́, kelent́, kuĺturant́ meĺtopavtoma, kona karmi kemekstaź Konstitucijaso. Kirdij mastoroń territorijas sovit́ modatne tečiń Mordovija Respublikań, Penzań, Uĺjanovskoeń oblast́tneń, Nižnoeń, Räzaneń oblast́tneń peĺkstně.
Administrativeń teemazo: 8 jonkst (konatatnede 2 – tataroń raśkeń), ěś meĺsě tevveticä Mokšoń Respublika. Federacijań prävt ošoś – Saran Oš.
4. Ěrzäń Kirdijürsont́ politikań nacijań stävtomaś a moli tatartněń, ruztněń, mokšotneń melest karšo vanstams ěś raśketneń. Ěrzä Mastoroś lovi karmavtomaks ěsenzě turtov avoĺ deklaracijaso, ěrämoso vanstams vese meĺtopavtomatneń net́ federacijań raśketneń istä, koda lijatneńgak.
5. Ěrzä Mastoroń stävtomado javolävtoma škas, ěś mastoroń stävtomant́ kisě ěrzä raśkeń türemań veticä vieks lovoms Kirdijüront́ Inäzoront́ marto. Kirdijüronteń sovit́ ansäk ěrzät. Ěrzäks lovit́ seń, kie panžado, veseń pingstě javolävty ěś pränt́ ěrzä raśkeń lomaneks, teń pingstě jovtaź ěś ěrzäń undokstněde apak vanno kemet́ a kemet́ syń. Tede baška, ěrzäks lovovi se, kie tonadś ěrzäń kelenteń, kortamga olästo ěrzätneń jutkso, lovi ěś pränt́ ěrzäń nacijań peĺkskeks – natoj zärdo ěrzäń undoksonzo sonzě arast́. Teń pingstě Ěrzä Mastor federacijaś vesement́ tejsazo vanstamga oläčitneń – meĺtopavomatneń ěŕva lomanent́, kodamo raśkeń son auĺ ule.
6. Kemekstams Boläeń Syreś Inäzoront́ meĺtopavtomanzo, karmavtoms sonzě sedetovgak topavtoms Inäzoroń tevtneń zärs a terdevi Ěrzäń Promksoś kozoń delegattně kočkavit́ oläčisě, jovtaź ěś melent́ apak pele, zärdo teń kisě a karmit́ ěrzäń aktivistněń karšo repressijat – pansemat.
7. Kemekstams tečiń Atäń Ězement́ meĺtopavomanzo važodems ěrzäń tevsěnt́ sedetovgak, lemrismeń apak panžo – vanstomga Atäń Ězems sovicätneń.
8. Säldoms Rossijań Federacijań Ušmanvijtneń ěś kojsě-meĺsě ěricä Ukraina Mastoroń territorijatnes sovamont́. Karmavtoms Inäzoronteń Atäń Ězement́ marto vejsě anokstams baška pškadema ěrzäń lomatneneń, terdemga synst a molemas čumoteveń tortinges, kardams sabotažso rssijań ušmanvijtnes saemant́. Pškadems baška set́ lomatneneń, konat teči türit́ tortingesěnt́.
9. Javolävtoms ěś nežedemadont́ Dagestanso, Jakutijaso, lija kolonijań respublikatnesě mobilizacijań karšo sticätneń.
10. Nežedems Rossijań dekolonizacijado deklaracijant́, kona uĺneś kemekstaź Praga ošso med́kovoń 23-ce čistě Rossijań oläčiv raśkeń forumsont́.
11. Terdems vese kardaź Rossijań Federacijasont́ raśketneń türemas, kalavtomga imperijant́, stävtomga ěś modatnesě ěś oläčisě ěricä mastortněń.
Putoms te rezolücijant́ kuläń sravtnemapeĺtnes, kučoms ombo mastortněva mastorütkoń tevvetämoń ministerstvatneva, mastorütkoń meĺtopavtoma idemań oganizacijatnes.
