Davolkovoń 24-ce čistěnt́ rossijań ušmovieś kajavś Ukrainant́ langs. Vana 12 čiń pert́ rossijań bombatneń dy tolnaltněń alo maštnevit́ sět́mečisě ěricä lomant́. Haŕkovso, Černigovso, Sumy ošso, Mariupoĺsě dy lija Ukrainań sět́mečiń oštněsě. Töžat ukrainań lomant́ maštozt́, töžat – kalečazt́. Ansäk sedejak pokš jangavks teevś sonś Rossijant́ marto, sonzě targavś ojmezě.
Lovtano te tortingent́ avideks, lija Mastoroń modań neĺgicäks. Ine kežtne dy vereń valomaś kardama!
Juty ška, dy RF-sěń raśketne südosyź te torpingent́ dy Rossijań prävtněń, tekeks, koda neeń škań nemectně säldyź Gitlerěń dy kolmoce rejhent́ modań neĺgicä torpingent́. Nama, škań jutaź te karmi. Teči Rossijaś jomavtyze ojmenzě.
Teči čat́monit́ milliont lomant́ dy mik a terävtnit́ čaŕkodeme, meks Kiev ošont́ malaso Makarov oškesěnt́ tüšumbar jangiź rossijań tolnalso kšiń panema kudont́, dy meks te jangamoś uĺneś ěräviksěks. Te čopoda, viźkstěme, lomaneń vereń valy škastont́, miń, ěrzäń atätne, javolävttano ěrzäń raśkent́ lemenzě peĺde:
- Ěrzätne säldyt́ te a vide, modań neĺgema tortingent́.
- Vešttano RF-ń prävttněń peĺde – nejke livtems mekev Ukrainasto ušmovijtneń.
- Terdtäno ěrzäń jalaksonok, ějkakšonok, nućkanok, konat va pongit́ Ukrainav rossijań ušmovijsěnt́, vešnems tuvtalt tozoń a pongoms. Kie lednemapeĺ marto pečtize Ukrainań mastor javksont́ – a ulems vereń valoma tevsě. Te tortingesěnt́ a karmi uleme tenk kodamojak kaštanči dy otkeŕči.
Ěrzäń raśkent́ kis melävtoź, Modamastoront́ sět́mečinzě kis melävtoź, miń, Ěrzäń Atätne, javolävttano:
Ěrzätne – Ukrainań raśkent́ marto!
Ukraina Mastoroń ěricät! Tyń ěś modank langsotadot. Tynk tortingenk – ěsenk Mastoronk kis, ěsenk modank kis, Mastoravank kis.
Videčiś – tynk jono!
Iznämośkak karmi – tynk jono!
