Boläeń Syreś Leonid Bykov lomandent́. Koda ěrävi večkems ěś mastoront́, ěś raśkent́…

Sörmadycäś: Oleh Kushch, 2017. CC BY-SA 4.0

Mon arsän vese neiź kinont́, «Türemas sovit́ ansäk syretne» (ruz. «V boj idut odni stariki»). Dy a vese neiź, seń, mezent́ snartneś nevtemenzě Leonid Bykov, akteroś dy režisseroś: ěś mastoroń dy ěś raśkeń večkemant́. Koměsk Titarenko. Koda son jovtneś ěś Ukrainań meneĺga livtämodont́! Koda gajgi «Kodamo veś kovov» (ukr. «Nіč jaka mіsäčna») moroś! Sedeeśkak lotkakšny toknomo kunsoloź!

Kinoś uĺneś teeź dy noldaź Ukrainaso 1973 iestěnt́, samaj «sovetskoj» škatnestě. Zakonoń kuval kinont́ ěrävoĺ noldams kavto keĺsě: ruzoń dy ukrainań.

Ansäk muevst́ «patriott», A. Dovženko lemsě Kinostudijant́ prävtoś, Gleb Šandybin kučś sörma «verev»! Kelät, merede kinont́ noldams ansäk ruzoń keĺsě. Kelät vese personažtně kortyt́ ruzoks, veseneń čaŕkodevi, armijasont́ vese kortyt́ ruzoks dy ukrainań keleś kolasazo internacionalizacijant́ (lijaks merems rusifikacijant́). Istä noldyźgak. Ansäk ruzoks!

Teči Ukrainaso kinontneń noldyt́ ukrainań keĺsě. Buti kinoś lija mastoroń –nejke teit́ dubläž ukrainań keĺsě. Ěno koda lijaks Ukrainaso?

Aštiń lectnemakevent́ vaksso dy arsiń: teči ěrzäń keĺsě kinotnede – ve ked́sě surtněsě lovovit́. Ansäk aumok, «Azor» kinont́ kaziź ěrzäń alätne (Režissöroś Viktor Čičajkin, Scenarieś Aleksandr Učevatkiněń, Kompozitoroś Bakič Vidäj) Lijatne lovt, vese ruzoks. Ansäk sy ška, dy minek ěrzäń lomantne karmit́ snimamo kinot ěrzäks dy ěrzäń kirdivieś karmi pandomo tenst teń kisě. Lija mastoroń kinotneń karmi ěrzäń dubläžost. Istä uli.

Uli, buti miń karmatano večkeme ěś mastoront́, ěś raśkent́ istä, koda ěś mastoront́ večkś Leonid Bykov.