Kuloś Ěrzäń Mastoroń lüteranoń ceŕkuvant́ jurovtycäzo

Andrej Alöškin

Davolkovoń 27-ce čistěnt́, 63-ce ěrämo iesěnt́, kuloś sodaviks ěrzäń tevendej Andrej Alöškin. Kadyk Rossijań kuläń sravtnemapeĺtne suĺtit́ «Kuloś Mordovija Respublikań koctont́ avtoroś», ansäk ěrzätne sonzě sodasyź avoĺ ansäk teń kuvalt.

Alöškin Andreeń artovkstně altaź ěrzäń koenteń dy kememanteń, syń peštäź mistikaso. 1980-ce ietneń pesě, Alöškin, kona se škastont́ teevś sodaviks koda ěrzäń talanov ětnofuturist, tuś ěrämo Leningrad ošov. Toso son škineś artovksoń serijant́, konasont́ terävtś panžoms ěrzäń dy mokšoń kezěreń škań kemematneń smustent́. Net́ važodematneń redinze lüteranoń pastoroś Arvo Survo – ngermanlandoń suomitneń religijań veĺmevtemań liderěś. Survo vetize Alöškiněń lüteranstvas.

Leningradsto Saran ošov velävtomadont́ mejle, Andrej teevi pek sodaviksěks. Sonzě kočkiź Mordovijań artycätneń vejsěndävkont́ prävtoks, son teevś vejkeks Fino-ugrań kuĺturań jalgakuront́ liderěks. 

Sodaviks artycäś veti kortamot Saran ošoń intelligencijant́ jutkso lüteranstvadont́ dy kemevty znäryja lomant́. 1991-ce iestěnt́ jurovtovi lomańkuro «Hristianoń ceŕkuva Lüter Martiněń kojsě-arsemaso». Hramoń stävtomga aktivistně ěnäldyt́ kirdivient́ ikele tarkań maksomado. Arvo Survo jutavty vasence oznomatneń, Suomi Mastoroń lüterantně altyt́ lezdamo jarmakso.

Od ceŕkuvant́ vasence klirikeks teevi artycänt́ jalaksozo Aleksej. Ansäk registracijadont́ mejle od ceŕkuvant́ učost́ stakačit́: RPC ušody agressijav informacijań kampanijant́ «protiv finno-ugorskogo sektanstva» a sede tov keždäst́ suomitne, synest ěź večkeve ěrzätneń dy mokšotneń ěś kojsě teveń vetämoś dy syń lotkavtyź jarmakso lezdamont́.

Te konfliktěnt́ tuvtaloks uĺnest́ a vejket́ vanomatne ceŕkuvań ěrämont́ dy važodemant́ langs, oznomań kojtneń langs. Alöškintně ěškiź ve jonov sekulärizacijań, formaĺnojks velävtoź kojtneń. Ve jondo syń snartnest́ teems od ceŕkuvań ěrämont́ sede sakraĺnojks, dy lija jondo -sams sede malav lomańtneń vakss. Syń vejsěndiź pravoslavijań ělementněń (pazavań (ikonań) pokškavtnemant́ dy raśkeń kojtneń (ěrzäń dy mokšoń oršamopeĺteneń, moramotneń dy sedetovgak…) Ěś ěrämoń meeĺcet́ kemeń ietneń pert́ Alöškin jonstynze vienzě škinemań dy tonavtomań tevs. Son ašteś ve jono ěrzä raśkeń ajgemadont́, tuś ceŕkuań tevtnedejak. Teń pingstě Andrej Alöškiněń pokš pitneń tevenzě, konat syrgoztit́ ěrzätnesě ěś raśkeń jožomelent́ (dy tarkatneva mokšotnesějak) a kekševit́ kirdivient́ nekrologtněń pafosont́ udalov. Son avoĺ ansäk «tejś koct…», son vačkodś bajagas, kona tečijak terdi ěrzäń lüterantněń «Veĺmema» ceŕkuvasont́ oznomanteń.