Umaŕkovoń obmboce čistěnt́ Ukrainań raśkeń lectnemań institutont́ sajtso uĺneś putoź Drobovič Antonoń, organizacijań prävtont́, stat́jazo “Ěrämopingeń vejsěndämodo pekstamokudosont́”.
Te sörmadovksoś veńks V. Putiněń «Ob istoričeskom edinstve russkih i ukraincev» publikacijanzo langs. Stat́jasonzo, Rossijań Federacijań Prezidentězě jovtyze arsemanzo, konań kuvalt ukrainań raśkent́ arast́ ěś ětno koenzě, ěś tiriń modazo, meĺtopavtomazo ěräms ěś meĺsě.
Anton Drobovič štavty putiněń režimeń nacionaĺnoj politikant́. Jovtni tečiń Tatarstanoń tevtnede dy Rossijań Federacijaso tatartněń ěrämodont́.
«Buti rossijań prezidentěnt́ uli melezě kortams nacionaĺnoj kevkstematnede, mon poladsa kortamonzo, dy jovtasa melem Rossijań undoks raśketneń ěrämodont́. Rossijasto minek seet́stě jovtnit́, koda parste ěri Tatarstan Moskovoń ked́ alo, dy koda beräństě, «pingevteme», ěś prevsě ěricä Ukrainaś» – jovtni Drobovič.
«Moń nusmanävty Tatarstanoń dy tatartněń ěrämoś. Soń nevti minenek, koda a ěrävi ěräms lomatneneń. Ansäk mon keman, sy ška, dy tatartně karmit́ synś samo meĺs, meze teems dy koda ěräms» – korty činovnikeś.
Stat́jaś liś kavto keĺsě, ukrainań dy tataroń. Te uĺneś veńksěks Putiněń ukrainań keĺsě stat́jant́ langs. Sede tov son uĺneś jutavtoź lamo lija keĺs.
Ěrämopingeń vejsěndämodont́ pekstamokudosont́
Vladimir Putin sehtej pokš mastoront́ prezidentěś. Ansäk sonenzě marävi te alamo. Sonzě melezě ulems vese takoliń «sovetskojt́» mastortněń liderěks. Sonzě melezě ulems «sehtej pek javoź» ruzoń raśkent́ modań purnycäks. Putin večki kortamo lija raśkeń problematnede, kelä ěś mastoroś synest a stävtovi, večki lovomo lija mastoroń jarmakt, melävty set́ raśketnede, konat ěrit́ šabra mastortněsě. Javši meĺt́ koda ěrävi ěräms, natoj buti sonzě kijak tede a kevkstnijak.
Med́kovoń 12-ce čistě, RF-ěń prezidentěń sajtsont́ liś sörmadovks «Ob istoričeskom edinstve russkih i ukraincev». Ějteń kuvalt te banaĺnosteń pusmo, kozoń čovoräź antiukrainań propagandań umoń tezistně. Ansäk ikele, istät pškadematneń tejkšnest́ lomant́ sede viška sociaĺnoj dy političeskoj venkstämoči marto.
A čaŕkodevi, mezeks sonzě stat́jant́ putyź ukrainań keĺsě. Ruzoń keĺsě sörmadovksttont́ nejavi, koda beräństě putiněń lezdycätne sodasyź Ukrainań ěrämopingent́.
Ukrainań keĺsě sörmadovkssttont́ nejavi, koda beräństě jutavtycätne sodasyź ukrainań kelent́. Te nevti kažont́, buti ton ukrainofob, tondet́ alisi paro specialist ukrainist.
Buti rossijań prezidentěnt́ uli melezě kortams nacionaĺnoj kevkstematnede, mon poladsa sonzě, dy jovtasa ěś melent́ Rossijań undoks raśketneń ěrämodont́. Rossijasto minenek seet́stě jovtnit́, koda parste ěri Tatarstan Moskovoń ked́ alo, dy koda beräństě «pingevteme», ěś prevsě ěricä Ukrainaś.
Mon pokškavtnän tataroń arnevt́ raśkent́ dy meĺkstan sonenzě sede vadrä ěrämopinge, sede paro ěrämo. Mon a karman Putiněń ladso mančeme «ukrainań dy tataroń raśketneń ěrämopingeń vejkeksčident́». Ansäk vit́kstan, Ukrainań dy Tatarstanoń lamo meze vejsěndi. Tatartněń, konda ukrainectněńgak uli meze lectäms ěrämopingestěst: ine lomat́, sörmadejt́, artycät, kersicät, raśkeń veticät… Lamo ška ukrainectně dy tatartně ěräst́ ve imperijaso, kona puvaś, lepštäś synst melent́ ěrämo ěś prevsě, ěś kojsě. Rossija sval putś tevs präkineń dä lokšoń metodikant́. Veinst tatartněń dy ukrainectněń iznäst́, pekstast́, panst́ lija mastorov. Lijatneneń makst́ jarmakt, pokš «dolžnostt́», paro ěrämo. Nama, te a stäkoda, pandomaks uĺneś lojaĺnosteś dy ěś präń ruzoks lemdämoś.
ХХ-ce pingeń ušodoma ietnestě ukrainań dy tataroń raśkeś, ve škasto stävtyź ěś raśkeń mastortněń. Te uĺneś teeź raśketneń meĺsě ěräms ěś raśkemastorso. Ukrainań ucäskaś ěize kado. Tatarstansto livtäś. Ěrämopingeń kitneń javize geografijaś. Tatarstanoń, Ukrainań ladso, uĺnest́ vese tuvtaltně ulems sojuzoń respublikaks, avoĺ ansäk avtonomnojks: lamo moda, pokš raśke, politikań dy socialeń ěrämozo. Ansäk staliněń peĺde topodś vejke luv: ulemga sojuznoj respublikaks ěrävit́ kordont lija, avoĺ rossijań, mastor marto. Ukrainań son uĺneś – Tatarstanoń araseĺ. Istä ukrainań raśkenteń stävtovś ěś mastoroś, tatartněń ěź lise.
Ěś stat́jasont́ Putin jovtni stenadont́ kona meeĺce ietnestě stäś Ukrainań dy Rossijań jutkso. Ansäk te stenant́ son stävtyze sonś, zärdo ušodyze mastorom karšo agressijant́. Pek beräń, ansäk te stenaś javize Urainań tatartněń marto, dy lija undoks raśketneń martojak. 2014-ce iestěnt́ ukrainań moda langs čalgast́ ěŕva kodat rossijant. Jutksost uĺnest́ tatart, burätt, čečenect, osetint… Syń sast́ minek mastorov avoĺ inžeks. Syń sat́ čavicäks.
Minenek ězt́ istovtovo Minnihanovoń, Tatarstanoń prezidentěnt́, Krymev sakšnomań «missijatne». Miń a istovtsynek Habirovoń, Baškortostanoń prävtont́, Ukrainań čilisemajonga ardtnematnedejak. Miń neinek Džankoj oš vaksso Hankali ošsto ušmantněń, Debaĺcevo oš vaksso Ulan-Udě ošsto tankistněń. Miń sodatanok meze moli Krymsě, koda tataroń raśkeń lomatne neĺgiź inevenčeń teema zavodont́ Kerč ošso. Te samaj se zavodoś, koso 1992-ce iestěnt́ uĺneś teeź «Get́man Sagajdačnyj» fregatoś.
Teń langs apak vano, ukrainań raśkeś a kirdi kežt́ Rossijań raśketneń langs. Miń čaŕkudtäno, tatartně, koda lijatnejak, ansäk topavtyt́ moskovoń imperijań karmavtomatneń. Istä, koda ukrainectně, SSSR-ěń intervencijatnesě Ugrań mastorov (1956), Čehoslovakijav (1968), Afganistanov (1979-1989).
Tečijak, Ukrainań karšo Putiněń agressijaś bumerangoks velävtś RF-ěń raśketneneń. Neĺgeź territorijatneń kirdemaś staka kansteks prast́ respublikatneń büdžetěst langs. Jutaź iestěnt́, Kalmykija mastoroń Ělista, prävt ošoń, administracijań prävtoks uĺneś aravtoź «DNR»-ěń vejkeś bandittněde. Son mezejak a sody Kalmykijado, respublikadont́, sonzě problematnede. Te aravtomant́ kuvalt teevś viev rezonans. Miń ězinek stuvto Sanal Molotkovoń, kalmykeń aktivistěnt́, valonzo. Syń uĺnest́ jovtaź ukrainań keĺsě: Tonet́ ěź večkeve ukrainań keleś, ton iznit́ ukrainań kelent́ Donbasso. Nej ton syt́ Ělistav, Kalmykijav iznämo kalmykeń kelent́? Ton pokškavtnät kalmykeń kelent́?».
Lectäsynek Kalmykija Respublikań problematneń. Tedide lomatne jutavst́ raśkeń promks Ělista ošso, koso čumovtyź Kremlänt́ ětnocidsě. Kalmykija teevś mastoroks koso a saty vedeś lomatneneń. Istä a ěri vejkejak lija Rossijań raśke. Nama, Putin synst «ězinze marä», asäk teń pingstě son jovtni veseneń koda beräń ěrämoś Krymsě ved́teme. Jovtni te problemadont́ vese Modamastorgant́. Ansäk Kalmykijań problemadont́ čat́moni.
Ukrainań raśkeś teči sonś, imperijavtomo, sody koda ěräms, dy sonś veńksti ěś tevtneń dy ěrämont́ kisě. Ukrainań turtov, set́ totalitarnoj režimeń čumotevtne, konatneń Putin lemdi «občšimi dlä nas tragedijami», kadovst́ udalo. A vana Rossijań Federacijań raśketneń ěrämoś kadovś istämoks, kodamo uĺneś set́ čumotevtneń škatnestě.
RF-ěń prezidentěś melävty: ukrainectněń dy ruztněń javomant́ kuvalt, ruzoń raśkeś alamolgady sädo töžas, paräk, millions. A meze moli Putiněń mastorso? Ukrainań raśkeś toso alamolgady ěŕva ie marto. Sedejak vievstě moli deukrainizacijaś okkupovaź Krymsě.
Vest́ ěś «prämaja linija»-ń vetäź, prezidentěś jutavtś analogija, ukrainectněń dy ruztněń jutkso ve jondo dy ěrzätneń dy mokšotneń jutkso lija jondo. Kelä, ěrzäń dy mokšoń keĺtne ukrainań dy ruzoń keĺtnede sede a vejket́. Teń langs apak vano ěrzätne dy mokšotne «dorožat edinstvom» dy lovit́ ěś präst «mordvaks». Ansäk son istovś jovtamo, net́ kavto raśkete, meeĺce 30 ietneń pert́ alamolgadst́ million lomań langs. Kadovst́ peĺmillion lomatt́. Mokšoń dy ěrzäń keĺtneń dy raśketneń tevest berälgadst́, natoj sovetskoj škatneń marto onkstaź.
Tataroń kelent́ Rossijaso tevtne a sede part. 2002-ce iestěnt́ 2010-ce ies jomast́ million tataroń keĺsě kortycät. Keleń jomamoś te avoĺ ěvolücijań process, te avoĺ «občšaja dlä nas tragedija», te rusifikacijań rezuĺtatoś, te moskovoń politikań rezuĺtatoś, kona jonkstaź lija raśkteneń iznämos dy federalizacijań prädomas.
2018-ce iestěnt́ Gosdumaś polavtyze «Tonavtomado» zakonont́ dy tiriń keĺtneń ěškiź tonavtoma programatnesě variativnoj peĺksěs. Nej, tonavtnemga ěrzäń kelentń, konań lectize Putin, tetätneneń-avatneneń ěrävi sörmadoms pškadema školań direktoronteń. Dy nej tetätneń-avatneń araś viest, a seks melestkak, molems direktoront́ karšo, zärdo son jovtni tenest, mejś synst ějdeś a karmi tonatvneme tiriń kelenteń. Ěrzätne lamo iet́ učit́ Saran ošso tonavtolmań panžomant́, ansäk teveś nejavi a učovi.
Tatartněde lamo milliont, ansäk araś vejkejak tataroń universitet. Rustam Itnihanov, 2018-ce iestěnt́, Tatarstanoń parlamentěnteń pškademstě altakšnoś panžomo istämo tonavtolma. Ansäk Moskovoś a kavtoldy net́ tevtnesě. Sonenzě tataroń raśkeś a ěrävi. Kazań ošonteń, natoj ěś jarmak langs, ězt́ makso panžoms tataroń universitet. Tataroń keleń tonavtomaś školatnesě – kirtävi. Tonavtycätne vešnit́ lija važodema tarka dy tuit́. 2019-ce iestěnt́, tatarstanoń tonavtomań ministraś Rafis Burganov vit́kstaś: 1200 tataroń kelenteń tonavtycät anokstyt́ lija disciplinań tonavtomanteń.
Federaĺnoj kirdivieś ěci raśketeń ěś kuĺturań tevtnes. Istä Tatarstanněń dy Karelijaneń uĺneś kardaź latinicań tevsputomaś. Lija raśketneneńgak teči a merit́ latiněń grafikaso sörmadomo.
Avoĺ ansäk Vladimir Putin, lija raśkeń lomatnejak čaŕkudit́, zärdo jomi keleś – jomi raśkeśkak. Seks tiriń keĺtneń iznämont́ karšo stit́ lomatt́ respublikatnesějak.
Policijań terroront́ langs apak vano, lomatne lisit́ mitingtněs, teit́ pikett, jakamot, purnyt́ ked́čeĺkst. 2019-ce ień, taštamkovoń 10-ce čistěnt́, arnevt́ udmurtoń sodyj, Aĺbert Razin, pultyze ěś pränzo Udmurtoń Respublikań parlamentěnt́ ikele. Tede ikele son kirdś ked́sěnzě plakat, Rasul Gamzatovoń valmoronzo marto: «Buti kelem kuly vandy anokan kulomo teči».
Aumok Verhovnoj Radaś kemekstyze «Ukrainań undoks raśketnede» kojluvont́. Teke škastont́, zärdo okkupacijań kirdivieś kardy krimeńtataroń raśkeń Medžlisěnt́ važodemanzo, Ukraina kemeksty undoks raśketneń meĺtopavtomant́ kočkamo ěś kočkavicä kurotneń, ěś kirdijüront́. Kiev ošoś a puty krymeńtatartněneń prävtt, a karmavty kiń kočkams, kiń a ěrävi, kodamo religijas kemems, ěli kodamo alfavit putoms tevs. Mon kaštančisě tede, dy teke škastont́ nusmanäčisan. Nusmanäčisan – mejś miń teinek teń ansäk nej.
Rossijań prezidentěś a vest́ säldoź kortaś te zakondont́, tonavtś minek, kežijavtneś. Sonenzě a večkevi, mejś ruztněń ěziź tešksta Ukrainań undoks raśkeks. Te a prevtemečident́. Zakonont́ lovnoź šoždasto čaŕkodevi kodat raśket́ lovovit́ undoks raśkeks – ěś mastortomotne. Istämo meĺs saś kojluvoń maksycäś. Ruztně dy ukrainectnějak topavtyź melest, stävtyź ěś mastorost. Ruztně rossijań zakontněń kuvaltkak avoĺ undoks raśke. Tatartnějak toso avoĺ unodoks raśke. Rossijań zakontěsě ulit́ ansäk «undoks apokšket́ raśket́». Te lemeś kemekstaź set́ raśketneń turtov, konat ěrit́ istä koda ěräst́ lamo pinget́ ikele. Seks Putiněń säldomatne molit́ a sedejstě, te ansäk licemerija.
Ukraina te avoĺ Rossija. Ukraina – unitarnoj mastoroś. Ansäk tesě araś verde vanoma lija raśketneń langs. Nevtemaks, Ukrainaso ěrit́ 150 töžat ugra raśkeń lomant́. Kodat meĺtopavtomast? Ugratneń ulit́ ěś politikań partijast, ulit́ ěś ikeleašticät veleń dy ošoń kočkamokurotnesě, ugrań kelenteń tonavtyt́ školatnesě, ulit́ kuläń sravtnemapeĺt́ ugrań keĺsě, ulit́ raśkeń vejsěndävkst dy religijań organizacijat. Ěrämo tarkasost ulit́ lectnemakevt́ avoĺ ansäk sörmadejtneneń dy kompozitortněneń, dy, tede baška, Ugra mastoroń ěŕva kodamo škań prävtněneńgak. Uli mezejak istämodont́ rossijań finno-ugratneń? Ulit́ tatartněń politikań partijast? Tatartněde Rossijaso kemeńkst́ sede lamo Ukrainaso ěricä ugratnede. Buti kosojak jutavtovi «prinuditeĺnaja smena identičnosti», son jutavtovi samaj Rossijaso, avoĺ Ukrainaso.
Konöv langso rossijań kojtne-luvtně progressivnojt́ dy demokratičnojt́. Rossija – federacija. Ěŕva nacionaĺnoj respublikant́ mastoroń statusso. Ěś konstitucijazo, prävtvetikurozo, parlamentězě dy lamo meĺtopavtomat (pravat). A ěrämosont́ te meĺtopavtomavtomo guberinijat. Istä uĺneś a sval. Sovetskoj Sojuzoń kalavtomado mejle Rossijań raśketneń uĺneś renessansoń ška: syń apak pele javolävtst́ ěś politikań dy kuĺturań meĺtopavtomatnede. Ěś bažamotnesě syń jurovtyź tečiń progressivnoj konstitucijań kojtneń-luvtněń, ansäk syń teči vasov jortoź putiněń režimsěnt́.
Sestě tataroń raśkent́ alamodo ěź lise topavtoms ěś inemelent́. 1990-ce ień, taštamkovoń 30-ce čistěnt́ Tatarstan kemekstyze ěś respublikań suverenitettě deklaracijant́. Dy 1991-ce ień ožokovoń 24-ce čistěnt́ uĺneś javolävtoź «Tatarstan Respublikań oläčide Aktoś» kona uĺneś kemekstaź referendumso.
Tatarstanněń ěź ěrävo Rossija marto federativnoj dogovoroś. Sestě Tatarstanoń uĺneś Konstitucijazo, konań jurovtyź ěś restpublikań suverenitettě deklaracijasont́.
1992-ce ień ějzürkovoń 21-ce čistěnt́, Deklaracijant́ dy Konstitucijant́ kisě maksyź vajgelest ěricätneń pokš peĺksěś (61,4%). Ansäk lija mastor marto kordonoń araśčiś dy Moskovoń ěkonomikań lepštämotne, karmavtyź Kazań ošont́ potams udalov dy sörmactoms Rossija marto vejsěń meĺssamo baška usloj marto. Tatarstan teevś «mastoroks, kona vejsěndäź Rossija marto». Mintimer Šajmiev, Tatarstanoń vasence prezidetněś, präšnaź jovtneś, koda son «vanstyze mastoront́ dy Moskovoń marto jalgaksčint́». Ansäk ěŕva ie, Tatarstanoń suverenitetěś viškalgaleś, a Moskovoń appetitně kasokšnost́.
Federacijant́ lija raśkeń subektněń, tevest sedejak beränt́. Vese respublikatnesě prävttněń uĺneś saeź prezidentěń statusoś. Kremläś apak lotkse jutavty federacijań subekttněń vejsěndämont́, topavty administativnoj pokšolgavtomań politikant́. Vete ień pert́ Rossijaso jomast́ koto raśkeń avtonomnoj okrugt. Nejavi, syń teń langso a ojmit́. Meĺtopavtomavtomo respublikatneń statusoś uĺneś nevteź zärdo 2018-ce iestěnt́ polavtyź Ingušetijań dy Čečnäń kordontněń, inguštněń karšomelent́ langs apak vano.
Rossijań Federacijań kordontněń Putin lovi boĺševiktněń iĺvedevksěks. Seks son ušody tortinget́ šabratneń karšo dy jangi rossijań federalizmant́. Ansäk raśkeń mastortněń kordontně uĺnest́ avoĺ kazneks Moskovoń peĺde. Sonenzě ěrävś vanstams Rossijant́ kalavtomado, seks raśketneneń uĺneś altaź suverenitetěś. Nejavi boĺševiktně uĺnest́ Putindě prevejt́. Türeź federalizmant́ marto son veti ěś mastoront́ od 1991-ce ies.
Undoks raśketeń alkuksoń statusont́ citnicä nevtemaks uĺneś 2001-ce iestěnt́ raśkeń politikań partijatneń kardomaś.Te uĺneś teeź a maksomga politikań instituttněń stävtomo Tatarstanso, Baškortostanso, Čuvašijaso, Burätijaso, Jakutijaso dy lija respublikatnesějak. Sestě uĺneś lotkavtoź set́ partijatneń ěrämoś, konat vanstast́ raśkeń interesstněń: “Ittifak” («Vemeĺssamo»), “Өmet” (“Kemema”), “Vatan” (“Jožoěle”). Sede tov Kremläś kardynze set́ lomańkurotneń, konat ězt́ makso präst Moskovoń ked́ alov.
Natoj set́ oganizacijatne, konat zärdojak ězt́ korta respublikatneń oläčident́, uĺnest́ sravtneź, kardaź. Uĺneś putoź tevs istämo praktika, zärdo baška žurnalisttněń, ěli meĺtopavtoma idicätneń, ěli raśkeń aktivistněń ozavtyt́ pekstamokudos «ěkstremizmań čumoteveń kisě», dy sede tov, pekstavit́ vese organizacijatne, koso net́ lomańtne uĺnest́ sovsicäks. «Ěkstremizmań čumoteveś» te avoĺ lednemapeĺ marto administracijań kudos sovamo, avoĺ tüŕmaz marto ušman kuroń teema, avoĺ «narodnoj respublikań» teemado javolävtoma… Te ěś tiriń keleń dy raśkeń, lomaneń meĺtopavtomatneń idema – vanstoma. Nevtemaks, melät Baškortostanso sudoś («videkuro») lovize ěkstremistěń kuroks sehtej pokš raśkeń lomańkuroń organizacijant́ – «Baškort». Čumovtomatneń jutkso – 2017-ce iestě, bašortoń keĺsě mitingeń jutavtomaś. Prokuraturaś lovize promksont́ «provokacijnojks» dy lemdinze lomatneń kortamotneń – «vyskazyvanija, nosäčšie lingvističeskie i psihologičeskie priznaki razžiganija nenavisti i vraždy». Tede baška «Baškortonteń» čumoteveks putyź «negativnuju ocenku predstavitelej zakonodateĺnoj i ispolniteĺnoj vlasti».
Raśkeń aktivisttněń, konat snartnit́ vanstams ěś raśkeń, kelent́ dy kuĺturant́, sval lepštit́ –pansit́ «meĺtopavtoma vanstycä organtně». Znäro ient́, cera ton, ěli ava, kodat politikań vanmont, teń langs kijak a vany. Sudtněs uskst́ koda tataroń odlomatneń «Azatlyk» lomańkurostont́, istä Tataroń lomańjutkoń centrasto (TOC) pensionertněń. Ěŕvaś, kie korty kirdivień polavtomadont́ nejke lepštävi vievstě dy kežejstě. Nevtemaks Aleksandr Gabyšev, jakutoń šamanoś dy Ramilä Saitova, baškortoń raśkeń aktivistkaś, teevst́ psihiatrijań pekstamokudotneń žertvaks.
Rossijań kirdivieś, konań pek melävtyt́ religijań meĺtopavtomatne Ukrainaso, teke škastont́ kelejgavty terror «avoĺ vide» islamont́ dy hristianstvant́ karšo, koda federacijasont́, istä neĺgeź, okuppovaź, territorijatnesějak. Kemicä musuĺmantněń pansit́ teke syń ěkstremistt. Satyška tuvtaloks ěrsi avoĺ tüŕmaz, lednemapeĺ, pekstyt́ literaturań kisě. Rossijań administracijaś kardy protestantněń, dy Ukrainań ceŕkuvantes jakicätneń. Kirdivieś kardy kemicätneń mari raśkeń kememas. Mari mastorso činovniktne jangit́ oznoma tarkat, kardyt́ tiriń kojsě oznomatneń.
Rasizmań dy ksenofobijań kitnesě Rossija Ukrainado pek ikele. Nama, net́ ormatne ulit́ lamo mastortněń. Ansäk Rossijaso net́ problematneń kekšit́ lija lem udalo: ěsetneń lemdit́ «patriotizm» lemsě, lijatneń – «nacionalizm», fašizm», «nacizm» valtněsě.
Alkuksoń «federalizmant́» nevti ěkonomikań modeleś. Kremläń strategijaś: subektněń ked́stě jarmakoń neĺgema. Istä, alamoń-alamoń, natoj süpavt respublikatne teevit́ dotacijań provincijaks. Aravtovit́ Moskovoń ked́ alov. Töšmeleś tesě politikań. Istä jutavtovi nacionaĺnoj respubikań idejant́ diskreditacijazo, nevtevi respublikatneń «neěffektivnost́ i bezhozäjstvennost́».
Kolonijań cytnicä nevtemaks teči Tatarstanoń ěrämoś. Tefederacijań subektněde vejkeś süpavtěde. Moda ojsě süpav respubikaś Moskovoń turtov skal konań sval potävtyt́. Ansäk teń pingstě Tatarstanoń araś meĺtopavtomazo tonavtoms ějdetneń ěś tiriń kelenteń. Respublikatneń ěkonomikatneń ěkspluatacijaś te se, mezde seet́stě kortyt́ natoj lojaĺnojt́ politiktne.
Moskovoś poti regiontněstě jarmakt dy ěŕva kodat resurst dy kady toso sociaĺnojt́ dy ěkologičeskojt́ problemat.
2019-ce iestěnt́ Ravčireń problematne pongst́ evropań kuläń sravtnemapeĺtnes. Znäryja mastort vejsě javolävtst́ rossijań moda oeń a ramamodo. Tuvtaloś – rudazyjavtoma hlororganikaso, kona pongś moda oenteń taštokoeń tehnologijatneń kuvalt. Ěkspertně lovit́ te situacijant́ istämoks, kona veti Tatarstanoń dy Baškortostanoń bankrotstvanteń.
Istät taštokoeń tehnologijatne putovit́ tevs Baškortostanoń Sibaj ošso. 2018-ce iestěnt́ tesě lacevś krizisěń situacijaś, zärdo palyt́ kadoź rudniktne. Kaŕerěś Sibajsě paly teškas, kolmo iet́. Te tei Sibaj ošont́ tarkaks kona prädy lomaneń ěrämont́.
Staka ěkologijań situacijaś Udmurtijasojak, Baškortostan malaso Kambarka oškesěnt́, važodi poligon koso iznit́ himijań tüŕmazont́. Nej federaĺnoj kirdivieś arsi teeme toso kompleks kozoń karmit́ uskomo 50 töžat ěŕva kodat kulovtycä kadovkst «Rosatom» peĺde.
Te kirdivień meĺssamont́ karšo stäst́ lomatne, konat snartnit́ jutavtomo teskeń referendum. Zavodoń stävtomanzo karšo aštit́ ěkologijań aktivistně, udmurtoń, baškirěń, tataroń raśkeajgematne. Ansäk rossijań kirdivieś vitni net́ problematneń vejket́stě –čat́moni dy lepšti setneń, kie tede korty. Teke škastont́ Ravčireń federaĺnoj okrugsont́ kemeń ień pert́, onkologijań ormatnesě karmast́ sěredeme 30% -těs sede lamo lomatt́.
Natoj okupovaź Krymsě, konań putiněń kirdieś snartni nevteme paro ěrämoń vitrinaks, teevś ěkologijań katastrofa. 2018-ce iestěnt́ «Krymskij Titan» zavodsont́ list́ pert́peĺksěnteń toksičeskojt́ jortovkst.
Tatarstanoń dy lija respublikatneń realijatne, pek parste nevtit́ Ukrainaneń vana mezent́: vese Rossija marto vejsěndämotne, vejsěń tevtne vetit́ oläčiń jomavtomanteń, rusifikacijanteń, meĺtopavtomań kardamonteń, ěkonomikań ěkspluatacijanteń, sociaĺnojt́ dy ěkologijań katastrofatneneń. I buti teń mekev javolävtsyź «občšimi dlä nas problemami», te minek melävtomatneń a ojmavty. Kirdivient́ peĺde, kona net́ problematneń anoksty dy tei ěrävi kirdevems sede vasolo.
Moń pek melävtyt́ tečiń Tatarstanoń tevtne, ansäk mon keman, sy ška, zärdo Tatarstanso ěricätne karmit́ synś samo meĺs, koda ěräms.
Anton DROBOVIČ, Ukrainań raśkeń lectnemań institutoń prävt
P.S. Sükonän «Prometej», centranteń pek pitnejt́ konsuĺtacijast kisě.
