Šumbrat ulede, večkeviks jalgat!

ěrämopinge

Miń synek meĺs noldams znäryja «kortamot». Kortamotne altaź ěrzäń ěrämopingenteń – istorijanteń meeĺce kavksosädt ietneń pert́. Istä liś. Rossijaso teči araś tataroń, udmurtoń, mokšoń istorija, uli ansäk «Istorija gosudarstva rossijskogo».

Kortamga Ěrzäń ěrämopingedent́, minenek a beräń uleveĺ sodams, kosto son saevś «Istorija gosudarstva rossijskogo» jovksoś? Kie sörmadyze? Zärdo? Meześ uĺneś juroks…

Ušodsynek kortamont́ samaj se «jurstont́».

Uĺneś istämo Caŕava Omboce Ekaterina. Son ěräś dy tonavtneś Evropaso, dy zärdo ušodś lovnomo Moskov mastoroń ěrämopingedent́ – tandadś, abungadś. Kodamojak sistema, logika, ěrämopingesěnt́ araseĺ. Kodamojak dokumentsě nežedeź jur toso araseĺ. Sonenzě, germanijań mastordont́ mejle te ěź čaŕkodeve. Vese ěrämopingeś kirdevś bylinatneń langso, dy net́ bylinatne peĺkstat́ ěś jutksost.

Tede baška, set́ dokumentěń originaltně, konat pongst́ kedenzě alov nevtst́ Ordant́ ějstě Moskovoń molemant́. Te sonenzě pek ěź večkeve.

Seks Ekaterina,(4. 12. 1783) vejke töža sisemsädt kavksońgemeń kolmoce iestěnt́, davolkovoń nilece čistě, karmavtś purnams-teems «Rossäiń kezěreń škatnede ěrämopingeń sörmadoma kuro». «Komissiju dlä sostavlenija zapisok o drevnej istorii, preimučšestvenno Rossii» .

Te komissijanteń lomatneń kočkaś Šuvalov Andrej Petrovič grafoś, kona kočkamsto kirdevś koenteń «predpočitaja pri vybore «priležnost́ i točnost́ ostroumiju».

Prävtoks ulneś aravtoź Fridrih Miller, ansäk son se iestěnt́ kuloś dy sonzě kisě važodś sonzě «millerěń istorijań departamantěś».

Sonś imperatricaś pek ěräzasto važodś, sajś peĺks, te komissijant́ važodemasot́.

Vana meze jovtneś tede Stats – sekretarezě, Aleksandr Vasiĺevič Hrapovickij, ěś memuartněsě.

Ekaterina II ěś ked́sěnzє vitneś «istorijań od versijant́» dy karmavtś sörmadoms sonzě avoĺ faktněń kuvalt, a se luvsont́, kodamo ěrävi minenek, kona ěrävi Rossijanteń.»

Hrapovickij jovtni memuartněsě: “Pokazyval ja reku Sit́, v Jaroslavskoj gubernii. Ona vpadaet v Mologu, a Mologa v Volgu. Na Siti ubit Knäź Vladimir Juŕevič Räzanskij ot Tatar. Dumali [Ekaterina II], čto on perešel Volgu gorazdo niže, čtob atakovat́ Tatar; no reka Sit́ pokazyvaet, čto Vladimir bežal k Tveri. Sim otkrytiem ne očeń dovoĺny dlä sočinäemoj Istorii»

Teškstasynek! Dlä «sočinäemoj Istorii»! Räzaneń iditänt́ ordań ušmantně sasyź Sit́ leeń čiresě. Kolmosädt vajgeĺbet́ Räzań oštont́.

Tede baška sěŕs kasy kevkstemaś: son Moskovoń pačk jutaś, ěli koda? Mejś ěziź ide Moskovoń ěricätne? Mejś te oštont́ valgak apak jovta?

Vejke töža sisemsädt vejksěńgemeń omboce iestěnt́ (1792) «Ekaterinań sočinenijatne» uĺneś sörmadoź pezěst. Se škastont́ polavtomatne, vitnematne, te Rossijań istorijań kambrazsont́, konstrukcijasont́, uĺnest́ kardaź dy istä tečis!

Lija valso! Vese meze miń teči sodatano Suzdaleń, Moskovoń, Räzaneń knäžestvatnede minenek arsiź (sočinili), sörmadyź dy kavanimiź Ekaterinań komissijant́ ramaź istoriktne. Tede mejle uĺneś ušodoź ceŕkuvań dy kirdień cenzura.

Nej vana uĺneś kosto sörmadoms «Istorija gosudarstva rossijskogo» jovksont́». Seks vejke töža kavksosädt kolmoce iestěnt́ (1803), Karamzin Nikolaj Vasiĺevič, Ordań Kara Murzań lemeń kandycäś, ušodyze «Istorija gosudarstva rossijskogo» jovksont́ sörmadomanzo dy vejke töža kavkso sädt kevejkeece iestěnt́ lovnynze vasence peĺkstněń Aleksandr Vasence imperatoronteń.

Sörmadomsto savś arsems, koda pedävtoms Moskovont́ te jovksonteń. Moskovoń stävtomaś lisekšneś Ordań škatnestě. Meze teems? Savś «muems» Ipat́evskoj letopisent́. Maštyt́ Moskov jono mueme škastonzo. Pačkodś Petr Vasenceś Kenigsberg ošonteń, vany – «Radzivilovskoj» letopisent́ taki kadyze…

Čumbavtś lija škastont́, lija prävtoś Inevedeń potmaksos –vany, taki jomavtyze grekeń amforant́. Maštyt́ vešneme, a mest́ kortams!

Ěno. Prädyze Karamzin ěś «Istorija gosudarstva rossijskogo» jovksont́ dy vit́kstaś: «Ansäk ěrämopingeś, kelät, peštäź mančemaso: sede videstě merems, ějsěnzě, koda lomań tevsě, čovoräź mančemaś, ansäk videčiś, teń langs apak vano, vanstavi, i te videčident́ minenek satyška čaŕkodemga tevtnede dy lomańtnede». Vana istä merś. Apak vizde.

“Но История, говорят, наполнена ложью: скажем лучше, что в ней, как в деле человеческом, бывает примес лжи, однако ж характер истины всегда более или менее сохраняется, и сего довольно для нас, чтобы составить себе общее понятие о людях и деяниях”. (Н.М. Карамзин “История…”, том I, стр.18.)

Prevejt́ dy lamo sodycät ěrzätne nejke, paräk, kevkssamiź: A meze, Karamzindě ikele kijak ěrämopingedent́ ěź sörmale?

Paräk vasence lomaneś, kona sörmadyze «ěsenzě» ruzoń istorijant́ –ěrämopingent́, uĺneś Andrej Ivanovič Lyzlov! Ěräś Petra Pervoeń škatnestě. Vejke töža kotosädt vejksěńgemeń kavtoce iestěnt́ (1692) kinigant́ konań lemezě «Skifskaja istorija». Te uĺneś vasence snartnema purnams vejs Moskovijań (Istä sestě lemdäst́ Rossijant́) ěrämopingede sodamočitneń.

Ansäk te kinigaś uĺneś noldaź, ansäk alamodo a sädo iet́ jutaź, viška tiražso. Vejke töža sisemsädt siśgemeń kotoce iestěnt́ (1776) dy vejketöža sisemsädt kavksońgemeń sisemce (1787) iestěnt́. Tevent́ teize sodaviks noldycä N.M Novikov.

Tede mejle liś Ukazoś Ekaterinań kniga noldamoń langs cenzuradont́. Sonś Novikov uĺneś arestovaź dy ozavtoź pekstamokudos! Makst́ sonenzě kevetee iet́. Avoĺ ansäk kinigatneń kisě, ansäk te lija kortamoś. Paräk meele.

Kolmocede kinigaś uĺneś noldaź vejketöža vejksěsädt vejksěngemence iestěnt́ (1990), kavtosädt iet́ jutaź. Vete töžat kinigat uĺeś noldaź.

Mejsě ěno kinigaś ěź večkeve Ekaterinaneń dy lija «istorijań sörmadycätneneń»?

Meze istämo sörmadś Andrej Ivanovič Lyzlov?

Buti nuŕkinestě, vana meze!

1.Kodatkak «mongolt» minek tarkatnes ězt́ sakšno.

  1. Moskovoń ěricätneń arast́ dy araseĺt́ kodatkak vejsěń undoksost ruzoń (Kieveń rusent́), litovectněń dy poläktněń marto. Kodatkak. Moskovoń ěricätne te baška raśke, avoĺ slavänt. Mekevlang, son tešksty, javi, lovi Moskovoń ěricätneń dy Kieveń ěricätneń kavto baška raśkeks.

Lectäsynek, kinigaś uĺneś sörmadoź vejke töža kotosädt vejsěńgemeń kavtoce iestěnt́. Škaś, zärdo Petr Pervoeś javolävtyze karmavtomazo lemdäms Moskovijań «Rossijskoj Gosudarstvaks» ěź sa. Te uĺneś javolävtoź töža sisemsädt komś vejkece iestěnt́ (1721). Kolońgemeń iet́ jutaź.

  1. Lyzlov, A.I. valgak ěź sörmado set́ töžat dy töžat «letopiśtnede» konat uĺnest́ istä škastonzo mueź Ekaterinań komissijasont́.

Vejke töža kotosädt vejksgemeń sisemce iestěnt́ (1697), Azovoń tortingeś prädovś, son velävtś Voronež ošstont́, miize kudozo, umaŕpire marto (Tolstojneń, careń svojakonteń), dy tede mejle sondenzě kijak mezejak a sody.

Omboce lomaneś, konań ěrävi teči lectäms te Tatičšev Vasilij Nikitovič. Tatičšev uĺneś kirdij lomańks dy vese arhivtně sonzě turtov uĺnest́ panžadot!

Sonzě sörmadovkstně teči lovovit́ jomavtozeks «uterännymi». Lomaneś vese ěrämonzo pert́ važodś Rossija langs. Lomant́ naŕgaś, pultaś tolbandäso «a videstě kemicätneń», dy tede baška ěrämonzo pert́ važodś sörmadomga «Istorija Rossijskaja s samyh drevnejših vremen». Prädyze sörmadomant́ vejk töža sisemsädt nileńgemeń sisemce iestěnt́. (1747) Tago mejś te sörmadomaś lovovś kirdivijsěnt́ a ěräviksěks dy uĺneś iznäź. Te kinigaś avtoroń ěrämstont́ ěź uĺne noldaź originaloń ějtenzě marto. Tede baška noldamoś uĺneś kardaź, kinigant́ čumozo uĺneś, «v političeskom voĺnodumstve i eresi». Vese meze Tatičšev sörmadś ěś ked́sěnzě uĺneś iznäź!

Mezeń kisě? Son «kundyze ked́te» Petr Pervoeń. Muize Sibiŕsě, koso son važodś, alkuksoń Nestoroń letopisent́. Dy čaŕkodś Petr Pervoeń «Radzivilovskoj letopiśtent́» (konań son muize Kenigsberg ošso) mančemadont́.

Mejsě uĺneś peĺkstamoś?

Petr Pervoeń versijań kuvalt «Ruś» mastoroś «čačś» Moskovso.

Tatičšev teneń ěź keme, snartneś nevteme ěŕva kodat dokument, konat nevtst́, Ruś mastortněde uĺnest́ lamo. Galicijaso, Kievsě, ugrań mastorso, bolgaroń mastorso, dy konatant́kak ějstěst Moskovoń marto vejsěń mezejak araś.

Seks mezejak Tatičševeń sörmadovkstněde minek škatnes ěź pačkode!

Seks lamot ějstěnek teči kemit́ nevskojtnede, donskojtnede, ordań karšo türicätnede…

Nej, zärdo miń sodatano kosto saevś «Istorija Gosudarstva rossijskogo» jovkskeś, miń anoktano kortamo Ěrzäń ěrämopingedent́.

Kolmoce pškademasont́ kortamos kapmi moleme set́ škatnede, zärdo minek Ěrzäń Mastorov saś Ordaś. Kit́ ěräst́ peŕkanok, kosto saś Ordaś, meze te uĺneś istämoś… Kortatano apak pele. Uli «kudoń karmavtomamgak». Arsede, mejś Moskovoś, kona večki jovtneme ěś iznämotnede, jovtni ěŕva kuva, koda son neĺgize Kazań ošont́, a vana zärdo dy kie neĺgize Räzań, da Arzamas.