Problematne — terdematne, konatatnede mon kortyń tede ikele, karmavtyt́ ěrzäraśkeajgemant́ avoĺ ansäk arsems jutaź tevtnede, syń karmavtyt́ odks arsems ěś tökšmeĺtnede — karmavtomatnede.
A vide uleveĺ teči vetäms pränt́ teke vasolce 2002-ce iestěnt́. Sestě ěrämoś moĺś apak kapša, tevtnejak istä: Ěrzäń keleń čiń anokstamo, Raśkeń Ozksov molema, «Ěrzäń Mastor» kulälopań noldamo, istä sedetovgak…
Teveś avoĺ ansäk Ruzoń ušmanvijtneń Ukraina langs kajamosont́. Nama, tejak pek polavtsazo RF-ěń vese undoks raśketneń ěrämost, koda ěrzä raśkent́kak ěrämonzo. Teveś vana mejsě. Sede tov a lisi vetäms pränt́ istä, teke minek sehtej pokš melävtomaś te kulälopań anokstamot, kinigań noldamot, čiń teškstamot… Vide, net́ tevtne pokšt, ěrävikst, ansäk meneĺvenčeń pramsto araś smusteś tensems kijakst salonsont́.
Sodan, ěrzätneń jutkso lamot neit́ minek vandyčint́ Ruzoń mastor marto, Ruzoń mastorso. Mon arsän net́ lomatne mančit́ ěś prätneń. Ška vit́kstams, meeĺce komś – kolońgemeń ietneń pert́, minek ěrämoś pek beräkadś. Rossijaneń, finno-ugratneń asimiläcijań tevsěnt́, baška ěrzätneńgak iznämosont́ — uli mejsě šnams prä. Moskovoś anoksty minenek ansäk vejke pinge — jomamga minek raśkeś sonzě lingvociděń — assimiläcijań politikadont́. Arsän minek araś kodamojak vandyči Rossijasont́.
Nej miń pačkodinek prävt kevkstemanteń: «Koda ulems — meze teems?» Te kevkstemaś panžovi –čaŕkodevi ve jondo šoždasto, lija jondo stakasto. Minek kitne ansäk kavto. Vasenceś türemań, omboceś azor ikele kumaža langs stämoń. Ombocent́ mon ěškan sede vasov. Te ěś meĺsě ěvtanzija, te tonań kiś, kie kuloś jožosonzo — meĺsěnzě. Lomaneś kona kulovty ěś nacijant́, tuemga meĺs ěś važodema tarkaso prävtonteń — ormav lomań. Mon karman türeme ěrzätneń vandyčint́ kisě meze marton a uleveĺ — te moń peĺksěś, te moń vandyčiś, lijaks mon a ěrävan.
Ěno, minek raśkeajgemań tökšmeleś kadovś seke — ěrzä raśkeń vanstomaś. Ansäk karmavtomatne pek polavtovst́. Ěrzä Mastoroń stävtomaś — vana minek kočkavicä kurotneń minek Kirdijüront́, prävt tökšmelezě. Ansäk ěś mastorso minek lisi avoĺ ansäk vanstams ěś raśkent́, lisi kastams sonzě sede tov.
Kodamoks mon nejan ěś mastoront́?
Koda laceź kirdijürozo. Ěrzäń Mastor te federacijań respublika parlamentěń demokratija marto. Kirdij territorijas sovit́ tečiń Mordovija Respublikaś, Penzań, Uĺjanovskoeń (Ravošoń) bujtne, Nižnoeń, Räzaneń bujtneń peĺkstně.
Administracijań javomazo istämo — kavkso kantont, vejke avtonomoń respublika:
- Ěrzämas
- Sarovoš
- Saranoš
- Lämbiŕ
- Gizajoš (Kuzneck)
- Syzrań oš
- Rav oš (Uĺjanovsk)
- Melekes
- Mokšoń Respublika.
Mokšoń Respublikant́ karmi uleme ěś statusozo, ěś konstitucijazo, meze maksy sonenzě politikanzo — ěkonomikanzo ěś meĺsě vetämont́.
Kirdij politikaś vetävi kavto sěŕsě. Vasenceś — federacijań, koso sakšnyt́ meĺs mastorütkoń — ombomastoroń tevtnede. Omboceś regionoń, koso vannkšnovit́ regionoń tevtne, vitnevit́ regionoń kevkstematne. Ěŕvant́ ěś vetikronzo: topavtoma, koeń maksoma, koeńvanstoma tevtnesě (meeĺcesěnt́ važodit́ finansoń, važodemań, graždanoń, kriminaloń videkurotne).
Atäń Ězemeś te ve nupaĺs parlament, kozoń kočkavit́ deputatt, koda kavkso kantontněde, istä Mokšoń Respublikastont́kak. Kemeń deputatt ěŕva kantonont́ peĺde, kevejke deputat Mokšoń Respublikasto. Vesemest vejksěńgemeń vejke deputat.
Ěrzä Mastoront́ Konstitucijazo kemekstavi (2/3) Atäń Ězement́ vese vajgeĺtneń kolmov javoź, kavto peĺkstněsě (61 kodgemeń vejke mandat). Kojtne-luvtně, lija meĺssamotne kemekstavit́ 46 nileńgemeń koto vajgeĺde sede lamo mandatso (46 mandatt).
Atäń Ězemeń deputattně kočkavit́ vejsěń, vied́stěń, oläčiń, ěŕvant́ vejket́ meĺtopavtomatnesě, lemeń apak nevte kočkamotnesě. Parlamentěń purnamoń sistemaś — proporcijań. Tarkatne parlamentsě topodit́ ansäk set́ partijatneneń, konat purnast́ vete procenttě sede lamo kočkicätneń vajgeĺt́. Vesemastorgant́ vajgeĺtneń lovi Federacijań kočkicätneń komitetěś.
Ěŕva kantonont́ uli ěsenzě parlamentězě, konanteń sovit́ 71 deputatt, Lämbiŕ kantondont́ baška, sonzě parlamentsěnt́ 31 deputat. Kontontněń parlamentně kočkavit́ čovoräź sistemant́ koräs. Ěŕva kočkicäś maksy vajgeĺ kavto lemriśmeva: vasencesěnt́ mažoritaroń sistemant́ koräs, ombocesěnt́ — partijań lemrisment́ koräs.
Atäń Ězement́ sehtej pokšt tevenzě te Konstitucijań — koeń kemekstamoś, preḿer — ministrań aravtomaś, Inäzoroń kočkamoś, topavtycä vetikuront́ važodemanzo meĺga vannomaś. Parlamentěń komitettněsě moli zakontněń anokstamoś. Net́ kortamotnesě ěrävi vejsěń politikań meĺ ěkspertněń sodamočist marto. Komitettně topavtyt́ parlamentěń kontrolent́ vetikuront́ važodemanzo meĺga.
Topavtycä kirdij vetikuroń prävtoś — preḿer–ministra, konań kočkit́ parlamentsě nileńgemeń koto vajgeĺde sede lamo mandatso. Preḿer — ministraś sonś purny vetikuront́. Inäzor — kirdijvień prävt, kona topavty raśkepeĺdeń funkcijatneń.
Ěkonomikań politika. Čuvto marto važodema teveń reformant́ jutavtomazo. Ěrzä Mastorga važodema tarkatneń anokstamga, terdems ěstěń, suomiń investortněń. Net́ tarkatnesě teevit́ čuvtoń kudot, kudo stävtomań detaĺtne, mebeĺ. Ěksportoń jonkstamoś — Evpropań vejsěndävksoń mastortně.
Ěrämojutkoń teveń sfera. Ěrzä Mastoroń važodicätneń pokš peĺksěś karmi važodeme raśkejutkoń ěrämo tevtnesě. Te transport, ěrämo — kommunaloń službat, lembeń, ělektro — palykoštoń kudotnes maksoma, kudoń — ěŕva mezeń teema, mikšnema, ěrämojutkoń tevt́, sülmamo, telekommunikacija. Net́ tevtnesě kirdijvieś karmi bažamo maksoms synst topavtoms lomatneneń, teń pingstě vannoź a uleveĺt́ net́ sferatnesě monopolijat.
Tehnologijatne. Minenek savi teems Ěrzä Mastoront́ Ideĺ-Uraloń cifrań tehnologijań centraks. Kozoń bažit́ pačkodeme avoĺ ansäk virtualeń pert́peĺkskant́ ělektronnoń rezidenstvań jursont́, tede baška, ěrämosont́kak, teemga-stävtomga minek mastorso ěŕva kodat kompanijat, važodemga vese Moda mastorga. Teń pingstě minenek savi teems istämo koeń — kajavks pandomań pertpeĺks, kona maksy ušodoms od biznes-proekt.
Raśkejutkoń, nacionaleń politika. Ěrzä Mastoroś jurovtovi avoĺ religija — kemema langso, son stävty ěrzäń politikań nacijant́. Mejsě smusteś. Vese graždantně vejket́ ěś meĺtopavtomatnesě- mereź tevtnesě. Ulemga graždaniněks savi ked́čeĺkstams Ěrzä Mastor graždaniněń altamont́ — prisägant́, konań kemekstasy Atäń Ězemeś. Ked́čeĺkstamoś karmi jutavtovomo ineteveks kontontěń territorijasost, Mokšoń respublikaso. Kirdij keleś ěrzäń. Zakonońteemań, videkurotneń, vetikurotneń važodemaś topavtovi ěrzäń kelent́ tevs putoź. Ěŕva kantonoś, koda Mokšoń respublikaśkak, sonś sy meĺs, kodamo kelenteń karmit́ tonavtomo školatnesě — tonavtolmatnesě vasence klassto saeź — vejksě klassos, kodamo keĺ karmi putovomo tevs kantonsont́ administracijań funkcijatneń topavtomsto.
Ušmanvijtne. Professionaloń kontraktoń, vesemede kavksońgemeń töža ušmant. Ušmankuroń vejsěndävks šabra mastortněń marto. Tovsezema tüŕmaztomo.
Koda teń veseń topavtoms?
Informacijaso važodemaś, nevtemga populärnojks Ěrzä Mastoront́. Moskovoń kremlänt́ tortingeń avantüratne vetit́ sede tov lomatneń ěrämont́, socialeń-ěkonomikań situacijant́ berälgadomanteń. Te karmavtsazo lomatneń tueme Moskovont́ ějstě. Tede baška, paräk, ěrävi učoms reparacijatneń, konatatneń vačkasyź iznäź tortingesě Moskovont́ langs. Moskovoś, koda sval, karmi vačkamo synst ěś kolonijatneń langs. Te sedejak kapšalgavtsazo veseń tueme peĺdenzě.
