Erźat, araś škaś kišťems di morams!

Mejś veinst naćijatńe sťavtiť eś mastorť, eĺi snartńiť ťeńs, di ĺijatńe eŕiť uŕeks? Veńkseś uĺi? Mejse ťeveś?

Jožosonť. Eś pŕań pitńeń putomasonť. Eś jondo perťpeĺkseń ńeemasonť.

Erżań raśkeś jomi. Koda tataroń, baškireń, maŕiń, udmurtoń, veťkeń di mokšoń raśketńe. Kona śeďe bojkasto, kona sastińe. Teveś ďemografijasonť. Čuvaroʼn častnese, konatńese čuvaroś śeďe lamo, čuďemaś śeďe kuvať. Anšak peś jala ťeke. Čuvaroś pŕadovi. Raśkeš jomi.

Te tui meĺezenk, erźat? Kurok Raśkeń Ozksoś. Erźat, ťe avoĺ “prazdʼnik”, ťe Ozks. Iĺado jomavto škanť čavo kortamos, kišťemas di moramos! Škaś sťavti erźatńeń ikeĺe pšťiť kevksťemat:

1. Koda polavtovś Erźa-Mokšoń Mastoroś meeĺźe kolońģemeń ietʼneń kuvalt? Kodat ťevtńe ďemografijanť di suveŕeńiťetenť? Kodamo erźań keĺenť “šumbračize”? Kuĺturaś ĺekśi? Kodat ťe katastrofanť tuvtaltne?

2. Topavti Rosśijań Feďeraćijaś śeń, meźe altakšnoś? Koda son vansti Erźaʼn Raśkenť naćionaĺeʼn, poĺiťikań, kuĺturań, ekonomikań di kememań meĺtopavtomatńeń?

3. Meźe erźatńeń polavtovi, buť polavtovi vaśenće osobaś Moskovso?

4. Meźe miń karmatano ťeeme, buťi Moskovoś ušodsiďeŕaj naćionaĺeń ŕespubĺikatńeń ĺikvidaćijanť? “Mordovijaśkak” erźatńeʼneń a kadovi!

5. Meźe isťamoś erźatʼneń turtov “uĺems erźaks”?

6. Meźe eŕavi erźatńeńeń? Kodamoks siʼn ńeiť Erźa-Mokšoʼn Mastoronť?

7. Meźe eŕavi ťeems Erźa-Mokšoń Mastoroń sťavtomanťeʼn?

8. Kie a maksi mińeńek eŕams? Kie a maksi mińeʼnek sťavtoms alkuksoń Erźa-Mokšoń Mastoronť?

Kortado ńeť kevksťematńeďe eśenk jutkso. Raśkeń Ozksso. Kadik a seŕej tŕibunasto. Kuluartnese. Jalga jutkso. Źardojak iĺado istovto, Raśkeś eri buťi sonze uĺi eśenze vanovkssozo. Erźań vanovkssozo, avoĺ moskovoń. Erźań inťeŕeseze, avoĺ moskovoń! Onkstado, maksodo pitńe veśemeńťeń anśak ve jondo: ĺeze eĺi kažo kandi ťe Erźa Raśkenťeń, Erża Mastoroń sťavtomanťeʼn! Moskovoś kovgak a jomi, di ruztneńeńgak son jomams a maksi. Uĺi kiʼneń ťeďe meĺavtoms. Erźatńeńeń eŕavi meĺavtoms eś raśkenť kise.

Veśe tink Boĺaeń Siŕeś

Ěrzä raśkeń ajgemant́ tökšmelenzě dy karmavtomanzo

Boĺaeń Siŕeś

Rossijań-finněń kordonoś. Rossijań jono apokške oške Värstilä Istämo lemsě oške uli zärokst́ vajgeĺbet́ čivalgoma jonov, Juuvanjoki leent́ vit́ čiresěnt́, Suomiń territorijasont́. Takoli, 1939 –ce ies, kavonest ošketne uĺnest́ Suomi Mastoroń, dy toso ěräst́ karelt. Teči te karšo aštikst dy pek a vejket́ tarkat. Teke Angola dy Anglija.

Mezde te mon? Miń ěrätano mastorlangso, koso lomatneń avoĺ vejket́ meĺtopavtomast! Raśketneń lijaksčiś istämo, kodamo Värtsileń kavto peĺkstněń jutkso –rossijantent́ dä suomintent́. Mejś net́ kavtaśketne a vejket́? Vana mejś! Suomiń ělitatne träst́ –kastast́ raśke, kona uĺneś anok türeme ěś raśkent́ dy ěś Mastoront́ ucäskanzo kisě. Natoj buti te ucäskant́ kisě ěrävoĺ aštems kulomazost.

Ěrzätneń tragedijaś avoĺ minek jomamosont́, avoĺ minek ruzoks velävtomasont́ –assimiläcijasont́, avoĺ minek alkogoleń simemasont́. Avoĺ minek nuŕkine ěrämosont́, siśgemeń iet́kak a ěrätano…! Problemaś vana mejsě: minek araś melemek, kodamojak bažamośkak araś, saems veńkstämoči ěsenek ked́s ěś ěrämont́ kisě, minek ějdetneń ěrämost kisě! Vana koso katastrofant́ undoksonzo. Moskovoś putś ěrzäń prätnes, dy avoĺ ansäk ěrzäńtneń, paternalizmań ideologija – «Tago kie vitnesynze moń problematneń»! Ěrzätne aštit́ dy učit́ kurgoń avteź, zärdo lectäsamiź Putiněś, Medvedeveś ěli kodamojak volkovoś, – zärdo minek veletnes od kint́ vetäsyź, pičkamkudont́ panžsyź, keped́syź važodemań kisě pandomatneń dy pensijant́.

Boĺaeń Siŕeś, 2019.

Minek trimiź –kastymiź ureks, minek araś meleśkak sodams, koda ěrit́ suomitne, ěli ěsttně –minek kondät finno –ugrań raśket́. Natoj buti kijak ěrzätnede pongi suomiń pičkamkudos, sestějak son a vešni veńks (otvet) kevkstemant́ langs: «Meze ěrävi teems ulemga istämo pičkamkudoś Ordavelesě, Icälso, Sakuĺkaso… Ěŕva velesěnt́!». Araś! Son karmi jovtneme ěstenzě dy lijatneneńgak, meś minek istä uĺneś, uli, dy karmi uleme sval! Mejś ěrzätne sval karmit́ ěrämo ureks!

Meze ěno te istämoś? Mejś ěrzäń raśkeś ěri pevteme tamašaso? Moneń a čaŕkodevi minek logikaś. Tynk logikaś. Tyń lemdätado ěś pränk Rossijań patriotoks! Tyń lemdätado ěś pränk rossijaniněks! Lamot ějstěnk anokt prä maksoms Rossijań kisě! Imperijant́ kisě! Seń kisě, konaś velävtyze raśkent́ meĺtopavtomavtomo, naŕgaź, lemteme subětnosoks!

Arast́ veńkstämočivteme raśket́! Veńkstämočivteme raśktne ěrit́ ansäk kolonijaso. Rossijań kolonijatne sval ěräst́ dy sval karmit́ ěrämo kažočisě, araśčisě, pajstomo! Buti miń synek meĺs sval ulems kolonijań raśkeks – minek uči pevteme kažo dy jomamo. Minek ějdetne zärdojak «a pongit́ Juuvańjoki leent́ čivalgoma čires, Värtsila oškenteń»! 

Ěrzäń ěrämoso polavtomatne ušodovit́ ansäk sestě, zärdo jutksonok muevit́ lomant́, konat anokt saems kedezěst veńkstämočint́ vese ěrzä raśkent́ kisě, vese nacijant́ kisě! Istät lomatnede lamo a ěrävit́. Ansäk syntemest ěrzätneń araś dy a uli kodamojak vandyči, ikeleči. Net́ lomatneneń ěrävi :


1. Kastoms ěrzätnesě veńkstämočiń dy solidarnosteń jožo.

2. Kuĺtivirovams odlomatnesě bažamo uleme vieveks dy vasenceks. Lezdams –nežedems sehtej zěmevt́ ušodomatneń dy idejatneń. Jonkstams meĺtneń ěś meĺsě organizacijas, ěkspansijas bizněssě, politikaso ěli kuĺturaso.

3. Stävtnems ěrzä raśkeń instituttněń: meĺkužot, raśkeń, ošoń, rajonoń, veleń kurot –organizacijat, tonavtoma kurot, kužot, školat, ějdepiret́…

4. Kemekstams ěrzäń identičnostent́. Kuĺtivirovams ěrzäń vannovks pert́peĺksěnt́ langs: onkstams veseń vejke kriterjsě, maksy te lezě, ěli kandy kažo Ěrzäń Mastoronteń, ěrzäń raśkenteń. Lotkavtoms ruzoks kortamont́ ěś kudoso, malavikstněń marto, ěsenek jutkso. Kortams ansäk ěrzäks lomańjutkoń tarkatneva (Ěräń Mastorso). Kadoms kirillicant́ dy sörmadoms ansäk ěrzäń latinicaso. Inealtymań kurotnesě, kortams, sörmadoms ansäk ěrzäks.

5. Vešnems, muems dy ěräzgavtoms Evropaso politikań, ěkonomikań dy kuĺturań sülmavkstněń suomi, ěstněń dy ugratneń marto.

Ilä istovto mezeks ton ěrät. Ěrämoń prävt tökšmeleś –ěräms Tökšmeĺ marto. Minek Tökšmeleś -Ěrzä Mastoroń stävtoma. Mastoront́ konasont́ ěrzäń kirdivieś, ěrzäń meleś, ěrzäń azoroś ěś ěrzäń modant́ langso. Palt ěrzäń raśkent́ turtov. Ilä naksado imperijań kompostoń pomojlatksont́

Vese tynk Boläeń Syreś